Dolenjske Toplice

Dolenjske Toplice

Things to do - general

 

Dolenjske Toplice ležijo na zahodnem obrobju Novomeške kotline ob potoku Sušica in križišču lokalnih cest iz Novega mesta, Soteske in Podturna. V zgodovini je bila prva pisna omemba kraja leta 1228. Ponujajo vam ogromno možnosti za zapolnitev prostega časa.

 

Če imate radi športne aktivnosti, lahko bivanje v Dolenjskih Toplicah izkoristite za tek ali sprehode po organiziranih  poteh, na bližnjih igriščih lahko igrate tenis, košarko, odbojko, nogomet ali pa se preizkusite v vodnih športih na reki Krki in Kolpi (rafting, kajak, čolnarjenje). V Dolenjskih Toplicah z okolico, najdete tudi kar nekaj znamenitosti. Obisk Baze 20, Gradu Soteska ali Kočevski rog so le nekatere od teh. Ogledate si lahko tudi zeliščni park na Kmetiji Plavica, za sproščanje pa obiščete Wellness center Balnea. V bližnjih restavracijah in gostilnah si lahko potešite lakoto in žejo s pristno kulinariko. V Športnem centru K2M ponujajo tudi možnosti izposoje kolesa za hitrejše premagovanje razdalj ali aktivno kolesarjenje. V kolikor pa vas zanima ribarjenje, pa se vam ponuja odlično izhodišče tudi za to. V zimskem času se odpira še dodatna možnost kot razne aktivnosti na bližnjem Smučišču Bela.

Športne aktivnosti

Baza 20

Kolesarjenje

Grad Soteska

Kočevski Rog

Kmetija Plavica

Kulinarika

 

Baza 20

Kočevski Rog je ime za več kot petsto kvadratnih kilometrov razgibanega kraškega sveta med Kočevsko-Ribniškim poljem, Suho krajino, Novomeško kotlino in Belo krajino. Zaradi težke prehodnosti, gozdnatosti in ostre klime je bil gosteje poseljen šele v 14. stoletju, ko so ga naselili nemški koloni. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 je to območje pripadlo Italiji, zato so se kočevski Nemci v zimi 1941/42 preselili v spodnje Posavje, odkoder je bilo poprej izgnanih več kot 36.000 Slovencev. Po izselitvi Kočevarjev je na Rogu ostalo nad štirideset izpraznjenih vasi in zaselkov.

Prve skupine partizanov so se na Rogu pojavile že avgusta 1941, ko pa je maja 1942 na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini nastalo veliko osvobojeno ozemlje, je rog postal središče odpora. Pri Kraljevem kamnu je do konca avgusta 1942 delovalo tudi njegovo vodstvo. Po veliki italijanski ofenzivi poleti 1942 (imenovani tudi "roška") se je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja umaknilo v Polhograjske dolomite, vendar je že takrat odločilo, naj bo rog namenjen za partizanske bolnice, delavnice, šole, tiskarne in skladišča.

17. aprila 1943 se je vodstvo vrnilo na Rog. Novo bivališče so poimenovali BAZA 20. V njej so živeli in delovali člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, komisija za agitacijo in propagando, uredniki časopisov, člani Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije AVNOJ.

Za njegovo varnost in oskrbo so skrbeli borci zaščitnega bataljona in drugo tehnično osebje. Zgradili so 26 barak, v katerih so prebivali vse do decembra 1944, ko so se preselili v Črnomelj. Vloga in pomen BAZE 20 sta danes predstavljena s stalno razstavo v baraki št. 16 na Bazi 20.

Po vrnitvi vodstva iz Dolomitov so bile na Rogu zgrajene še nekatere druge partizanske baze. tik pod Kraguljim vrhom je bila Baza 21, v kateri je do kapitulacije Itlije deloval Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.

V bližini Cinka sta bili zgrajeni BAZA 15 in BAZA 15a z višjo partijsko in višjo skojevsko šolo. Pri vasi Rampoha je delovala BAZA 80, v Srednji vasi pa BAZA 80a. Namenjeni sta bili za delovnje institucij, ki so jih ustanovili na zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944. Takrat so z delovnajem začeli znanstveni inštitut, denarni zavod, verska komisija, komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih sodelavcev, komisija za upravo razlaščene imovine, komisija za zaščito gozdov ter odseki za izgradnjo ljudske oblasti, notranje zadeve, prosveto, gospodarstvo, finance, obnovo, zdravstvo, socialno skrbstvo, prehrano, gozdarstvo, promet in sodstvo.

Na širšem območju Kočevskega Roga je bilo zgrajenih 24 bolnic, ki seveda niso delovale vse hkrati, nekatere pa le kratek čas. Imele so skupno upravo, ki je bila najprej v Jelendolu, od novembra 1943 pa v Komarni vasi. Začetki Slovenske centralne vojne partizanske bolnice (SCVPB) pa segajo v junij 1942, ko je v gozdarski koči na Daleč hribu začela z delom prva bolnica. V roški ofenzivi je bila požgana, zato pa so že v septembru 1942 začeli graditi popolnoma nov tip bolnice. Na varni in skriti lokaciji, navadno v globoki vrtači, so gradili konspirativne bolnice. Prve barake za ranjence so bile nizke , s skupnimi ležišči, poznejše pa so bile svetle , z velikimi okni, lončenimi pečmi in vso drugo potrebno opremo. Kasneje so dogradili še barko za osebje, operacijsko barako, kuhinjo s skladiščem za hrano in skrit bunker za primer nevarnosti.

Že v začetku maja 1942 so na Rogu, kasneje pa tudi v okolici, začele delovati prve partizanske delavnice. Pomenile so velik premik v kvaliteti oskrbe partizanskih enot, saj so prej le-te morale poskrbeti povsem same za orožje, obleko,obutev in vso drugo potrebno opremo. Prve delavnice so začele delti na Podstenicah. Najprej puškarska, nato pa krojaška, mizarska in čevljarska. Med roško ofenzivo so bile požgane, stroji pa uničeni.

Po kapitulaciji Italije so partizani za delavnice izkoristili mline in žage v Starih žagah ter zidanice v Novi Gori. Delovati so začele avtomehanična, usnjarska, čevljarska, zlasti pa radijska in puškarska, ki sta zasloveli z izdelavo radijske postaje "Hajka" in "partopa".

Drugi večji center so bile delavnice v Beli krajini, in sicer: šiviljske, pletilske, vrvarska, sušilnica sadja, milarna in celo livarna. V njih so izdelovali in pospravljali pravzaprav vse, kar je potrebovala vojska, marsikaj pa je bilo namenjeno tudi oskrbi civilnega prebivalstva. Vsa pestrost partizanske dejavnosti na Kočevskem Rogu je prikazana na stalni razstavi v baraki št. 22 na BAZI 20.

Od vse množice partizanskih objektov in naselij na Rogu so danes ohranjene le še BAZA 20 ter bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik, ki so proglašene za kulturni spomenik.

Sports and nature image

Grad Soteska

Zaradi bivalnih potreb so v 16. stoletju tedanji lastniki stari grad Soteska na desnem bregu reke Krke, ki je bil v 15. stoletju močno poškodovan, opustili in zasnovali novo domovanje na levem bregu, iz katerega se je v 17. stoletju po temeljitih prezidavah razvil eden od najimenitnejših dvorcev na Kranjskem. Tedanji lastnik Jurij Žiga grof Gallenberški je ob koncu 17. stoletja dal postaviti še grajski park s paviljonom, ki danes nosi ime Hudičev turn. Njegova usoda je seveda tesno povezana z lastništvom dvorca. Leta 1733 so ga pridobili Auerspergi, nato je bil med letoma 1743 in 1793 v lasti Lichtenbergov, nato pa so ga zopet pridobili Auerspergi, ki so ga posedovali do konca druge svetovne vojne. Leta 1943 so dvorec požgali partizani, še prej pa so seveda iz njega odnesli vso dragoceno opremo. Po vojni je spomeniška služba uspela vsaj delno zastrešiti vogalne stolpe. Hudičev turn se je sicer takšni nesreči izognil, vendar je nekaj časa služil za stanovanjske potrebe, zaradi katerih je bila stavba precej predelana. Danes, ko so bila že opravljane določena obnovitvena dela, je poslopje prazno in v lasti občine Dolenjske Toplice.

Stavba s tlorisom v obliki štiriperesne deteljice je bila pozidana skupaj z baročno zasnovanim parkom ob koncu 17. stoletja in je bila sočasno tudi poslikana. Služila je kot vrtni paviljon in za zabave, s čimer si je pri okoliškem prebivalstvu prislužila tudi današnje ime. Stavba se danes ponaša predvsem s fresko poslikavo, ki predstavlja portalno in stebriščno arhitekturo ter idealnimi krajinami s parki in vodnjaki, kipi antičnih junakov, strop v pritličju pa krasijo figure puttov. Tako zasnovana slike dopolnjujejo poglede skozi okna v realno pokrajino. Freske so tako kot danes uničene stenske slike v dvorcu pripisane baročnemu slikarju in freskantu Almanachu.

Nightlife image

Kmetija Plavica

Nabirajte in uporabljajte zdravilne rastline, ki rastejo okoli vašega doma, kajti prišle so k vam, da vam pomagajo!

"ZA VSAKO BOLEZEN ROŽ'CA RASTE"

Culture and history image
Apartmaji Barbara

Apartmaji Barbara

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 55,00
V samem jedru Dolenjskih Toplic, v neposredni bližini hotelov in le nekaj korakov stran od Kongresno Več
Apartmaji Žana

Apartmaji Žana

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 59,00
Apartmaji Žana se nahajajo 100 m od Term Dolenjske Toplice in ponuja teraso. Brezplačen brezžični in Več
Apartmaji Zlata

Apartmaji Zlata

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 40,00
Apartmaji Zlata se nahajajo v Dolenjskih Toplicah, 100 m od termalnega zdravilišča Dolenjske Toplice Več
Hotel Balnea

Hotel Balnea

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 65,00
Hotel Balnea Superior leži v čudoviti okolici Dolenjskih Toplic. Ponuja udobne zračne sobe in odličn Več
Hotel Kristal

Hotel Kristal

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 51,03
Prenovljen hotel s stoletno tradicijo. Povezovalni hodnik do termalnih bazenov, wellness centra in d Več
Hotel Vital

Hotel Vital

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 48,12
Če si želite ravnovesje med harmonijo narave in pestro ponudbo dejavnosti za fizično zdravje, vas va Več
Sobe Barbara

Sobe Barbara

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 25,00
V samem jedru Dolenjskih Toplic, v neposredni bližini hotelov in le nekaj korakov stran od Kongresno Več
Sobe Jasmina

Sobe Jasmina

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 20,00
V zelenem objemu Kočevskega roga, vinorodnih goric in reke Krke se ponujajo številne možnosti za odd Več
Sobe Marjetka

Sobe Marjetka

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 17,00
Sobe Marjetka se nahajajo le 250 m od term Dolenjske Toplice. Vse enote vključujejo kabelsko televiz Več
Sobe Žana

Sobe Žana

, Dolenjske Toplice
Cena na noč od 24,00
Sobe Žana se nahajajo 100 m od Term Dolenjske Toplice in ponuja teraso. Brezplačen brezžični interne Več

Unfortunately there are no self-catering offers at this location at the moment.

Kajak na Krki

Kajak na Krki

Dolenjske Toplice
S kajakaškim spustom po reki Krki vam ponujamo nekaj, kar današnji človek najbolj potrebuje – Več
Rafting na Krki

Rafting na Krki

Dolenjske Toplice
Krka je najslikovitejši del dolenjske kraške pokrajine, s tisočletnimi lehnjakovimi slapovi in prago Več
Športni piknik Žužemberk

Športni piknik Žužemberk

Dolenjske Toplice
LOKACIJA PIKNIKA: Žužemberk, na livadi ob reki Krki V primeru poslabšanja vremena je na voljo brunar Več
Šport test

Šport test

Testno besedilo DCF 1.0 DCF 1.0Več
Wellnes center Balnea

Wellnes center Balnea

Wellness center Balnea leži sredi čudovitega zdraviliškega parka. Gostom nudi celoviti wellness in r Več
Zanimivosti test

Zanimivosti test

Dolenjske Toplice ležijo na zahodnem obrobju Novomeške kotline ob potoku Sušica in križišču lokalnih Več

Unfortunately there are no car rental offers at this location at the moment.

Kulinarika

Kulinarika v Termah Dolenjske Toplice

Restavracija Oštarija

Picerija Račka

V soseščini...

Gostišče Kolesar

Gostilna Štravs

Kolesarjenje

Po občini Dolenjske Toplice je na terenu označenih 18 pešpoti in 6 kolesarskih poti. Začetna točka za vse poti je pred velikim zemljevidom, pred Kulturno kongresnim centrom Dolenjske Toplice, od koder so vse poti usmerjene.

Najem koles: Agencija K2M, Pionirska cesta 3, Dolenjske Toplice
Telefon: 07 306 68 30 in 041 887 362

V našem športnem centru v Dolenjskih Toplicah vam nudimo izposojo koles za enkratne izlete v bližnjo okolico ali večdnevne ture. Po potrebi organiziramo tudi prevoz koles. Pripravili smo celo nekaj predlogov enodnevnih izletov z višinskimi diagrami, dolžino poti in opisi turističnih zanimivostmi ob poti.

Vabimo vas torej, da se odpravite na turo v Kočevski Rog, po Podgorjanski vinski cesti, ob reki Krki ali na katero drugo slikovito kolesarsko turo.

Kočevski Rog

Kočevski Rog je kraška planota, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske. Pogorje je del dinarskega gorstva, najvišji je osrednji del s 1099 metrov visokim Velikim rogom, bližnji vrh Pogorelca pa doseže 821 metrov. Predvsem je to območje velikih gozdov, z ostanki Rajhenavskega pragozda, s številnimi divjimi živalmi, predvsem zvermi, od medveda do volka in risa.

Ortenburžani so okrog leta 1350 tam dodatno naselili nemške kmete, Kočevarje. Ti so razvili svoj dialekt. Leta 1941 so se odselili v domove nasilno izseljenih Slovencev okoli Brežic in Krškega. Od takrat je Rog pretežno nenaseljen. V letu 1942 je bil v Kočevskem Rogu nekaj časa sedež CK KPS, IO OF in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet ter tiskarne in tehnike. Zgrajena je bila vrsta skrivnih bolnišnic in naselje Baza 20, ki je danes, skupaj z dvema bolnišnicama, spomenik in turistična zanimivost. V bližini je edino dolenjsko smučišče Rog-Črmošnjice oz. Gače.

Kočevski Rog je tudi eno od mest, kjer v vsaj petih breznih in jamah ležijo žrtve povojnih pobojev, hrvaški domobrani in ustaši, srbski četniki in slovenski domobranci, ki so po porazu bežali v Avstrijo in jih je britanska kopenska vojska vrnila v domovino. Večja so v zadnjem času tudi urejena in označena. Osrednje simbolno grobišče Pod Krenom ima novo kapelo.

Znamenitosti: žaga Rog, Veliki Rog, ledene jame, pragozd, povojna grobišča.

Nekaj posebnega so gozdni rezervati: Pugled-Žiben, Željnske jame, Mestni vrh, Krempa, Goteniški Snežnik, Firstov rep in Kuželjska stena. Pravi biseri Kočevske pa so pragozdovi: pragozd Rajhenavski Rog, pragozd Prelesnikova koliševka, pragozd Strmec in Krakovski pragozd.

Smučišče Bela

Smučarski center Bela (prej Rog Črmošnjice) leži v neokrnjeni naravi v bližini Novega mesta in Semiča. Preimenoval se je zaradi novih lastnikov. Je edino večje dolenjsko in belokranjsko smučišče. Leži pod vrhom Pogorelec. V pogovornem jeziku je smučišče med domačini znano kot Gače.

Smučišča, ki so namenjena tako rekreativnim smučarjem kot tekmovalcem, ponujajo odlično smuko in prečudovit razgled na Dolenjsko in Belo krajino.

Na smučišču ne manjka niti čudovitih tekaških in sankaških prog, veliki, raznoliki tereni pa so primerni tudi za carving smučanje. Smučišče ima na 2800 metrov dolgi progi možnost za superveleslalom z višinsko razliko 550 metrov ter izredno dobre pogoje za razvoj nočne smuke.

Tehnične značilnosti smučišča
Nadmorska višina: 700m–965m
Površina: 55ha
Dolžina smučarskih prog: 8km(zelo lahke 1km, lahke 3km, srednje 3km, težke 1 km)
Tekaške proge: 6,5km
Žičnice: 1 trisedežnica, 5 vlečnic
Zmogljivost: 5400 smučarjev na uro

Zgodovina kraja

Če se peljete iz ljubljanske smeri po slikoviti dolini reke Krke, se v Soteski nenadoma odpre popolnoma drugačen svet. Pred vami se kot na dlani pokaže Topliška dolina, obdana z desne strani s skrivnostnim Kočevskim Rogom, z ostalih strani pa jo obkrožajo nizki dolenjski griči, posajeni z vinogradi in zidanicami. Po dolini so raztresene posamezne vasice, ki dajejo dolini še prijaznejši vtis. Dolenjske Toplice so središče Topliške doline. Ime nosijo po izlivu termalne vode, ki je kraju in okolici dal še poseben pečat v razvoju. Vrelci tople vode so zaznamovali razvoj kraja že od pradavnine, kar so kasneje potrdila tudi arheološka najdišča v neposredni bližini naselja.

Prva pisna omemba Dolenjskih Toplic nosi letnico 1228, ko je Henrik IV., mejni grof Istrski, podelil del svoje velike imovine cistercijanski opatiji Stična. Leta 1385 so prišle Toplice v šeststoletno posest grofov Auerspergov Turjaških, ki so po vzoru nekaterih takratnih srednjeevropskih toplic povzdignili ljudsko kopališče v Toplicah v imenitnejše “gorke in grezne kopeli”. Kraj je igral pomembno vlogo tudi med prvo in drugo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni se je kraj začel razvijati v rehabilitacijski center Balnea. Tazvoj se je posebno pospešil po letu 1974, ko se je zdravilišče priključilo Tovarni zdravil Krka v Novem mestu. Voda termalnih vrelcev v Dolenjskih Toplicah je po definiciji izoakratoterna, rahlo mineralizirana in ima temperaturo človeškega telesa, kar je najprimernejše za zdravje bolezni gibalnega sistema in poškodb.